Dalaj Lama ob smrti

Dalaj Lama ob smrti

Vsi se lahko strinjamo, da je strah pred smrtjo najbolj temeljni strah, s katerim se vsi ljudje soočimo v svojem življenju. Morda bomo poskušali pozabiti na svojo negotovost glede dogajanja v posmrtnem življenju, vendar je strah vedno prisoten, vedno tik pod gladino.


Kaj imajo budisti o tem povsem naravnem, a na videz nezaželenem dogodku, v katerem se konča vse človeško življenje?

Našli smo redek odlomek Dalaj Lame iz naprej, ki ga je napisal za knjigo Tibetanska knjiga življenja in umiranja.

Postaja boljše:


Na koncu ponudi praktične nasvete, kako živeti krepostno in se pripraviti na končni obračun.

Dalaj Lama opisuje proces smrti



»Kot budist gledam na smrt kot na običajen proces, resničnost, ki jo sprejemam, se bo dogajala, dokler bom ostal v tem zemeljskem obstoju. Ker vem, da se mu ne morem izogniti, ne vidim smisla skrbeti zaradi tega. O smrti ponavadi razmišljam kot o preoblačenju, ko so stara in dotrajana, ne pa kot o končnem koncu. Vendar je smrt nepredvidljiva: ne vemo, kdaj in kako se bo zgodila. Zato je smiselno sprejeti določene previdnostne ukrepe, preden se to dejansko zgodi.


Seveda bi večina od nas rada umrla mirno, toda jasno je tudi, da si ne moremo upati, da bomo umrli mirno, če je bilo naše življenje polno nasilja ali če so naše misli večinoma vznemirjala čustva, kot so jeza, navezanost ali strah. Torej, če želimo dobro umreti, se moramo naučiti, kako dobro živeti: v upanju na mirno smrt. '

'Od Budistično stališče, dejanska izkušnja smrti je zelo pomembna. Čeprav je to, kako in kje se bomo ponovno rodili, na splošno odvisno od karmičnih sil, lahko naše duševno stanje v času smrti vpliva na kakovost našega naslednjega ponovnega rojstva. Torej v trenutku smrti lahko kljub veliki raznolikosti karm, ki smo jih nabrali, če si še posebej prizadevamo ustvariti krepostno duševno stanje, krepimo in aktiviramo krepostno karmo in tako dosežemo srečno ponovno rojstvo. '

Pomagati drugim dobro umreti

»Nič manj pomembno kot priprava na lastno smrt ne pomaga drugim dobro umreti. Kot novorojenček je bil vsak izmed nas nemočen in brez takratne nege in prijaznosti
ne bi preživeli. Ker si tudi umirajoči ne morejo pomagati, jih moramo razbremeniti nelagodja in tesnobe ter jim pomagati, kolikor je le mogoče, umreti z umirjenostjo.
Tu je najpomembnejše, da se izognemo vsem, zaradi česar bi umrl um postal bolj moten, kot je morda že. Naš glavni cilj, da pomagamo umirajoči osebi, je, da jo sprostimo in to lahko storimo na veliko načinov. Umirajočega, ki pozna duhovno prakso, lahko spodbudimo in navdihnemo, če jo na to opomnimo, a tudi prijazna pomiritev z naše strani lahko v umirajočem vzbudi miren in sproščen odnos. '